Prostovoljno pa se splača oddati napoved tudi nekaterim posameznikom, predvsem normiranim s. p., ki so imeli poleg dohodkov iz dejavnosti tudi dohodke iz kapitala. Zakaj? Njihovi dohodki iz dejavnosti so obdavčeni posebej, se torej ne vštevajo v letno odmero dohodnine. Dohodki iz kapitala pa so lahko izjemoma za leto 2022 obdavčeni ali klasično ali po dohodninski lestvici. Izbira je vaša. Kaj to pomeni in kdaj se normirancem splača, da država njihove osebne dobičke iz kapitala obdavči po dohodninski lestvici, pišemo v nadaljevanju.
Kakšna so pravila
Pojasnimo: možnost izbire načina obdavčitve dohodkov iz kapitala obstaja samo za zaslužke v letu 2022. Za letošnje, ki jih boste napovedovali v letu 2024, nič več.
Načeloma velja: tistim, ki imajo manjše dohodke, ki se vključujejo v letno odmero dohodnine, bi se lahko izplačala obdavčitev v sklopu dohodnine, po dohodninski lestvici (sintetična obdavčitev), in ne klasična obdavčitev dohodkov iz kapitala (cedularna).
Vsi tisti, ki ste prejeli IID in ste služili tudi iz kapitala, ste morali, če ste želeli, da so vaši kapitalski dobički obdavčeni sintetično, to že označiti v ugovoru zoper informativni izračun. Torej – za vas je rok zamujen.
Ni pa rok zamujen za normirance, ki poleg dohodkov iz kapitala niste imeli še drugih dohodkov, na podlagi katerih vam je Furs poslal IID. Dohodki normirancev namreč drugače kot dohodki klasičnih podjetnikov (ki si davčno osnovo izračunavajo na podlagi dejanskih odhodkov) niso obdavčeni po dohodninski lestvici.
Kaj morate storiti, če se odločite za sintetično obdavčitev dohodkov iz kapitala?
Morali ste že oddati »klasično« napoved za davek od dohodka iz kapitala, torej za cedularno obdavčitev. Če je niste, ste v prekršku, lahko pa oddate še samoprijavo.
Če ste lani prodali nepremičnino, ste to morali napovedati v 15 dneh od prodaje, za preostale dohodke iz kapitala (obresti, kapitalske dobičke) pa do konca februarja letos. Napoved za dividende oddate sami samo, če vam jih je izplačal tujec – domači izplačevalci to uredijo za vas. Tudi najemnine ste morali do konca februarja napovedati sami, razen če oddajate nepremičnino, na primer, domačemu podjetju, ustanovi, ki to stori za vas.
Tem napovedim sledi plačilo davka, po klasični, cedularni metodi, torej. Na primer 25 odstotkov na dividende, pa 15 odstotkov na najemnine, znižane za 10 odstotkov normiranih odhodkov ...
Kljub že plačanemu davku se nekaterim bolj splača sintetična obdavčitev dohodkov iz kapitala po dohodninski lestvici, sintetično torej. Če ste dobili IID, ste o tem že morali obvestiti Furs v ugovoru zoper IID. Če IID niste dobili (med njimi so vsi normiranci, ki niso prejemali drugih dohodkov, na primer iz dela in dejavnosti), potem dohodninsko napoved do konca julija vložite sami in prek nje zahtevate obdavčitev dohodkov iz kapitala po dohodninski lestvici.
To storite tako, da na napovedi obkrožite besedo DA ob stavku: »Uveljavljam vštevanje davčnih osnov od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo.« Furs bo podatke o tem upošteval sam, iz drugih napovedi, ki ste jih oddali sami oziroma jih je za vas izplačevalec dohodka.
Če ste ob klasični, cedularni obdavčitvi plačali več davka glede na prejeto odločbo po sintetični obdavčitvi, vam bo Furs preplačani znesek vrnil. Predvidevamo, da se za sintetično obdavčitev ne boste odločili, če bi davek morali doplačati.
Pozor! Ne morete se odločiti, da bi se dividende obdavčile sintetično, najemnine pa cedularno. Pravilo je: ali se vsi dohodki iz kapitala vključijo v skupni izračun ali pa nobeden. To pa so dobiček od prodaje nepremičnin, dobiček od prodaje delnic, deležev, investicijskih kuponov, izvedenih finančnih instrumentov, dividende, obresti in najemnine.
Komu se splača takšna obdavčitev?
Sintetična obdavčitev se splača zavezancem, ki na letni ravni dosegajo manjše dohodke, obdavčljive z letno dohodnino, torej po dohodninski lestvici. Odvisno je sicer od primera do primera, neke meje so – če, denimo, ogromno služite z dohodki iz kapitala (in nimate drugih dohodkov, ki se vštevajo v letno dohodninsko osnovo), potem bi se tudi ob odločitvi za sintetično obdavčitev lahko opekli in se uvrstili v višji dohodninski razred.
Med tistimi, ki se jim sintetična obdavčitev dohodkov iz kapitala splača, so predvsem normiranci, saj se tem dohodki iz njihove dejavnosti ne vštevajo v letno dohodninsko osnovo. Za zaslužke iz kapitala lahko v tem primeru uveljavijo vse osebne olajšave. Torej splošno, za vzdrževane družinske člane ...
Primer normiranca, ki se mu sintetična obdavčitev splača
Naj poenostavimo: če ima posameznik samo dohodke kot normiranec in potem prejme za pet tisoč evrov kapitalskih dobičkov od prodaje delnic, bi se mu splačalo, da bi bili ti obdavčeni v okviru letne dohodnine:
V okviru letne dohodnine bi bil davek 16-odstoten (če bi jih imel več kot 15 let, bi bil davek ne glede na način obdavčitve nič, več v nadaljevanju), in še to na davčno osnovo, ki jo posameznik lahko znižuje z davčnimi olajšavami. Že splošna olajšava je za lani 4.500 evrov, torej bi bila davčna osnova samo 500 evrov, davek pa samo 80 evrov oziroma nič. Namreč, če so dohodki posameznika, ki se obdavčijo v sklopu letne dohodnine, majhni, je ta upravičen še do dodatne olajšave.
Če bi se odločil za klasično, cedularno obdavčitev in bi bil davek 25-odstoten (če ima nekdo delnice v lasti do pet let), kar znese 1.250 evrov, oziroma 20-odstoten (če ima oseba delnice od pet do deset let) in tako naprej do nič davka, če ima nekdo delnice več kot 15 let.
A previdno – z večjimi dohodki iz kapitala in oddajanja premoženja v najem padete tudi tu v višjo obdavčitev. Velja namreč dohodninska lestvica, 16-odstotni davek pa se plača za lani na letno davčno osnovo do 8.755 evrov, medtem ko se 26-odstotna dohodnina plača že na osnovo med 8.755 in 25.750 evri in tako naprej do 45-odstotne obdavčitve nad davčno osnovo 74.160 evrov. Opozorimo, da gre za dohodninsko lestvico za lanske zaslužke, za letos je drugačna.
Kdo mora nujno sam oddati napoved za odmero dohodnine 2022 in kako?
Kot zapisano v uvodu, morajo napoved sami vložiti tisti zavezanci, ki do 15. julija 2020 niso prejeli informativnega izračuna, čeprav so imeli v letu 2022 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino (dohodki iz dela, plače, tudi pokojnine, ne pa iz kapitala). Med njimi je navadno veliko tistih, ki imajo dohodke samo iz tujine in jih niso napovedovali med letom.
Napoved za odmero dohodnine mora zavezanec vložiti do 31. julija tekočega leta za minulo leto. Mimogrede – takrat tudi poteče rok za doplačilo dohodnine za tiste, ki so prejeli informativni izračun v drugi tranši (konec maja oziroma na začetku junija) skupaj s položnico, tisti, ki so dohodnino lani preplačali, pa bodo vračila na svoje račune dobili najpozneje 28. julija.
Ali vam je Furs poslal informativni izračun dohodnine, pa ste ga spregledali, lahko z vpisom davčne številke preverite v eDavkih.
Napoved za odmero dohodnine lahko zavezanec odda (obrazce in povezave najdete tu):
• elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki,
• osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu.
Kdo napove dohodke iz tujine
Za dohodke iz tujine mora poskrbeti prejemnik sam in te napovedati Fursu. Torej, če je služil tudi doma, bo informativni izračun dobil, a brez podatkov o zaslužkih iz tujine, če seveda teh predhodno ni napovedal sam. V tem primeru mora zavezanec vložiti ugovor in v njem prijaviti dohodke iz tujine.
Če je zavezanec služil le v tujini in teh dohodkov ni prijavil, Furs podatkov o tem nima in tudi ne pošlje informativnega izračuna. A pozor, podatke velikokrat prejme naknadno, tudi od tujih davčnih uradov, na primer na zahtevo, avtomatično pa o slovenskih davčnih rezidentih prejema podatke o njihovih računih v tujini. Torej lahko v morebitnem nadzoru ugotovi, ali katerih davkov niste napovedali, vas kaznuje, oglobi, zaračuna davke in še obresti.
VIR: Časnik Finance
VIR: Časnik Finance
