RH Jereb

slika

Spremenjeni zakon o gospodarskih družbah

Z 18. decembrom začne veljati novi zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1M), ki v slovensko zakonodajo uvaja nekatere evropske direktive, med drugim o trajnostnem poročanju ter prilagoditvi meril za razvrščanje mikro, malih, srednjih in velikih podjetij oziroma skupin. 

Nova merila za razvrščanje velikosti podjetij

Novi ZGD-1M prilagaja oppredelitev velikosti družb, pri čemer so spremembe predvsem posledica upoštevanja inflacijskih učinkov zadnjih let. Razvrstitev družb ali skupin v kategorije mikro, male, srednje ali velike temelji na izpolnjevanju dveh od treh meril: vrednosti aktive, čistih prihodkov od prodaje in povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu. Meji za vrednost aktive in čiste prihodke od prodaje se po novem zvišujeta za približno 25 odstotkov. Za razvrstitev podjetja v določeno kategorijo je tako potrebno izpolnjevanje dveh od treh omenjenih meril. Podrobnosti novih meril so predstavljene v nadaljevanju.

Mikro podjetje
  • Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: do 10
  • Čisti prihodki od prodaje: do 900.000 EUR
  • Vrednost aktive: do 450.000 EUR

Malo podjetje
  • Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: do 50
  • Čisti prihodki od prodaje: do 10.000.000 EUR
  • Vrednost aktive: do 5.000.000 EUR

Srednje podjetje
  • Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu: do 250
  • Čisti prihodki od prodaje: do 50.000.000 EUR
  • Vrednost aktive: do 25.000.000 EUR

Trajnostno poročanje

ZGD-1M vključuje prenos evropske direktive o trajnostnem poročanju podjetij v nacionalno zakonodajo. Pri tem je pomembno upoštevati spremenjena merila za določanje velikosti podjetij. Zaradi zvišanja pragov teh meril bo nekaj velikih družb, ki bi bile prej zavezane k poročanju, zdaj izvzetih iz obveznosti.

  • Za poslovna leta, ki se začnejo po 1. januarju 2024, se obveznost trajnostnega poročanja nanaša na velika podjetja in subjekte javnega interesa, katerih povprečno število zaposlenih na dan bilance stanja presega 500. Letna poročila za ta podjetja bodo predložena v letu 2025
  • Za poslovna leta, ki se začnejo po 1. januarju 2025, bo trajnostno poročanje obvezno za velika podjetja z vsaj 250 zaposlenimi. To vključuje podjetja, ki trenutno niso zajeta v direktivo o nefinančnem poročanju. Letna poročila bodo oddana v letu 2026
  • Za poslovna leta, ki se začnejo po 1. januarju 2026, se obveznost trajnostnega poročanja razširi na mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, male in nekompleksne banke ter lastne zavarovalnice. Letna poročila za te subjekte bodo predložena v letu 2027
Trajnostna poročila ne bodo obvezna za vsa mala in srednja podjetja. Vsebina poročila o trajnostnosti vključuje vsaj kratek opis poslovnega modela in strategije podjetja. To zajema tudi oceno odpornosti poslovnega modela in strategije na tveganja, povezana s trajnostnimi vprašanji, ter prepoznavanje priložnosti, ki jih trajnostnost prinaša za podjetje.

Poročilo o trajnostnosti, ki nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju, bo bistveno bolj obsežno. Direktiva zahteva, da trajnostno poročilo zajema naslednje tematike:
  • Okoljska: Podjetja morajo podati poročilo o svojem vplivu na okolje, pri čemer morajo zajeti podatke o emisijah toplogrednih plinov, porabi vode, upravljanju odpadkov ter drugih okoljskih dejavnikih.
  • Sociodemografska: Poročilo mora vsebovati informacije o pogojih dela, zdravju in varnosti zaposlenih ter o ukrepih za zagotavljanje pravičnosti in enakih možnosti.
  • Upravljavska: Vsebina se osredotoča na prakse korporativnega upravljanja, vključno z vprašanji etike, skladnosti poslovanja ter obvladovanjem tveganj.
 
Osnova za pripravo vsakega trajnostnega poročila je določitev pomembnosti posameznih tem. Če je tema ocenjena kot relevantna, mora podjetje o njej poročati. Zato bodo morala podjetja zagotoviti zanesljivo oceno pomembnosti, da bodo razkrile vse informacije o trajnosti, potrebne za izpolnjevanje ciljev in zahtev direktive. Na primer, če podjetje, ki mora poročati v skladu z direktivo, ugotovi, da podnebne spremembe za njegovo poslovanje niso pomembne, in zato o njih ne bo poročalo, mora natančno pojasniti svojo oceno in razloge za to odločitev.

Trajnostno poročilo bo moralo biti izdelano v standardizirani elektronski obliki, skladno z enotnimi standardi za trajnostno poročanje, ki jih je določila Evropska komisija.

Vidna označba sedeža podjetja

Ta sprememba velja tako za podjetja kot za samostojne podjetnike. Na vidnem mestu bo morala biti označena ustrezna informacija, vendar način izvedbe (še) ni določen. Zakon natančneje določa: "Na poslovnem naslovu mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža družbe."
 
 
 
 
You are here: