Višina neobdavčenega dela pri izplačilih za poslovno uspešnost se nekoliko spreminja. Tako velja, da se dohodnina ne plača za nagrado za poslovno uspešnost v višini sto odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ali do višine sto odstotkov povprečne plače delavca (vključno z nadomestili plače) za zadnjih 12 mesecev pri delodajalcu, če je to za zavezanca ugodneje. Se pa plačajo prispevki za socialno varnost tako delodajalca (16,1 odstotka na bruto plačo) kot delojemalca (22,1 odstotka iz bruto plače).
Ob tem Furs v pojasnilih piše, da se pri izračunu povprečne plače delavca, vključno z nadomestili plače, upoštevajo vse plače in nadomestila plače delavca za leto, za katero se odmerja dohodnina, izplačani v letu in v mesecu januarju po letu, za katero se odmerja dohodnina, ne glede na to, ali so bili izplačani pri delodajalcu, ki je izplačevalec plačila za poslovno uspešnost, za katero se določa vključitev v letno davčno osnovo, ali pa pri kateremkoli drugem delodajalcu ali izplačevalcu nadomestila (upošteva se tudi na primer nadomestilo za starševsko varstvo). Torej pri izračunu povprečne plače se upoštevajo plače pri vseh delodajalcih (če jih je na primer delavec med letom menjal) in tudi morebitne porodniške ter podobno.
Če pa delavec pri delodajalcu oziroma pri več delodajalcih skupaj ni zaposlen celotno leto, za katero se odmerja dohodnina, se pri izračunu povprečne mesečne plače delavca upošteva krajše obdobje, in sicer se upoštevajo vsi polni meseci zaposlitve pri delodajalcu oziroma več delodajalcih skupaj ne glede na to, ali je bil zaposlen polni delovni čas ali ne, še pojasnjujejo na Fursu.
Previdno, če ste koristili državno pomoč zaradi visokih stroškov elektrike in plina
Ob tem naj opozorimo še na zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP), ki velja od 10. septembra in podjetjem nudi nepovratno državno pomoč zaradi visokih stroškov elektrike in plina v obdobju od 1. junija do 31. decembra letos. Podjetja, ki so oziroma bodo uveljavila to pomoč za gospodarstvo, ne smejo izplačati nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2022 oziroma za leto 2022, sicer je treba do 15. januarja 2023 pisno obvestiti SPIRIT in potem tudi vrniti pomoč. Lahko pa podjetje izplača nagrado za poslovno uspešnost zaposlenim.
Izračun: izplačilo 2.500 evrov nagrade
Nagrada 2.500 evrov z upoštevanjem povprečne bruto plače v Sloveniji: Iz bruto nagrade delodajalec najprej odvede 22,1-odstotne prispevke, kar je za nagrado v vrednosti 2.500 evrov bruto 552,5 evra. Na bruto plačilo 513,18 evra (razlika med 2.500 in višino povprečne plače v Sloveniji 1.986,82 evra) pa poleg prispevkov plača še dohodnino, ki pa je odvisna od tega, v kateri dohodninski razred glede na celotne letne zaslužke sodi delojemalec. Če na primer na omenjeni znesek, zmanjšan za prispevke, plača 26-odstotno dohodnino (olajšav zaradi poenostavitve nismo upoštevali), to nanese na 133,43 evra. Neto nagrada tako v tem primeru, ko odštejemo vse to, znaša 1.814 evrov.
Nagrada 2.500 evrov, če je takšna tudi osebna povprečna plača: V tem primeru bi posameznik dobil 1.947,5 evra neto nagrade oziroma 133,5 evra več.
Pravila pri izplačilu božičnic
Pravica do izplačila nagrade za poslovno uspešnost mora biti določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi. Torej plačilo, ki bi temeljilo samo na pogodbi o zaposlitvi, ne bi bilo davčno ugodneje obravnavano. Pred izplačilom nagrade je tako treba sprejeti interne akte z merili za določanje višine nagrade. S pravilnikom morajo biti seznanjeni vsi zaposleni. Pomembno je, da so do izplačila upravičeni vsi zaposleni pod enakimi pogoji. Zakonska zahteva je, da so merila in kriteriji določeni enotno za vse delavce (če so določeni v splošnem aktu delodajalca).
Če pa so merila in kriteriji določeni s kolektivno pogodbo ali na njeni podlagi, zakon ne zahteva, da imajo vsi delavci pravico do dela plače za poslovno uspešnost. Torej določba ne določa, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo vnaprej določene in znane pogoje.
Ob tem naj spomnimo tudi na odločbe zagovornika načela enakosti glede izplačila božičnic. Ta namreč v zadnji ugotavlja, da je podjetje diskriminatorno določilo merila za dodelitev nagrade za delovno oziroma poslovno uspešnost, saj so bili zaposleni, ki so bili z dela odsotni zaradi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, starševstva, nosečnosti, invalidnosti in družinskega stanja, potencialno prikrajšani. Celotna odločitev zagovornika.
Da se božičnice ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, mora podjetje izpolniti še te pogoje:
- gre za dohodek, izplačan v zvezi z delovnim razmerjem, pri čemer je lahko izplačan tudi v naravi, torej ni nujno, da gre za del plače za poslovno uspešnost, kot jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja, in mora biti izplačan le v denarju, temveč je lahko tudi v bonih, delnicah ...;
- dohodek ima po vsebini naravo plačila za poslovno uspešnost, torej ni relevantno poimenovanje v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi: kot plačilo za poslovno uspešnost se ne more obravnavati dohodek, ki po svoji naravi oziroma vsebini (glede na določitev upravičenosti) ni opredeljen z vezavo na poslovno uspešnost posameznega poslovnega subjekta, skupine ali njegovega sestavnega dela, temveč na delovno uspešnost posameznega delavca;
- dohodek je izplačan vsem upravičenim delavcem po splošnem aktu delodajalca ali po kolektivni pogodbi.
Če je del plače za poslovno uspešnost sestavljen iz dveh ali več različno poimenovanih dohodkov (nagrada, božičnica ...) in so hkrati pri vseh različnih dohodkih izpolnjeni vsi pogoji, se izplačilo do višine povprečne mesečne plače (v državi ali delavca) ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Podjetja seveda lahko izplačajo višjo nagrado od povprečne bruto plače, a bo iz dohodnine izvzet le del do sto odstotkov povprečne bruto plače (v državi ali delavca, kar je zanj ugodneje).
Del plače za poslovno uspešnost se neposredno veže na poslovno uspešnost izplačevalca dohodka. Za ugodnejšo davčno obravnavo dela plače za poslovno uspešnost je treba določiti merila za izplačilo, kamor sodijo tudi merila v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca. Ta morajo biti za vse upravičene delavce določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi.
Vir: Časnik Finance
