Sredi leta so začela veljati nova pravila glede spletnih prodaj in nakupov. Tako ne poznamo več oprostitev plačila DDV za uvoz izdelkov male vrednosti, do 22 evrov, iz tretjih držav, na primer iz Kitajske. Spreminjajo se tudi pravila glede plačevanja DDV znotraj EU. Kaj so prinesle glavne spremembe? Kje se zatika, zakaj nekateri dvakrat plačujejo DDV in na katere kršitve je Furs še posebej pozoren?Katere so glavne spremembe
- Niža se prag plačila za DDV v državi porabe: do julija je veljalo, da se mora davčni zavezanec iz druge države članice EU, ki po spletu prodaja blago slovenskim kupcem končnim porabnikom, v Sloveniji identificirati za namene DDV in obračunati slovenski DDV, ko s tako prodajo v Sloveniji preseže limit 35 tisoč evrov, do tega limita pa obračuna DDV svoje države članice. Zdaj je limit deset tisoč evrov po vsej EU za vse prodaje na daljavo znotraj EU, v ta prag pa je treba vključiti tudi e-storitve, ki jih opravijo kupcem iz druge države članice. Torej, če ima nekdo podjetje za prodajo prek spleta registrirano v Nemčiji, kjer je DDV nižji (splošna stopnja je 19 odstotkov, pri nas 22), bo moral plačati slovenski DDV, če bo presegel prodajo deset tisoč evrov na leto po EU, kar bo verjetno nekoliko podražilo nekatere izdelke.
- Oprostitev plačila DDV pri nakupih male vrednosti: odpadla je oprostitev plačila DDV na izdelke neznatne oziroma zanemarljive vrednosti (do 22 evrov) iz tretjih držav. Če ste do julija kaj malega naročili iz Kitajske, tako niste plačali DDV. Po novem bo DDV zaračunan. Za izdelke v vrednosti nad 150 evrov se plača tudi carina (omenjena oprostitev do 150 evrov ne velja za alkoholne izdelke, parfume, toaletne vode, tobak in tobačne izdelke).
Nekateri kupci dvakrat plačajo DDV. Kako to?
S spremembo davčne zakonodaje je od 1. julija treba za vse blago, uvoženo iz tretjih držav, plačati DDV, ne glede na vrednost blaga. Pri tem se je spremenila tudi oblika poslovanja in obračunavanja DDV. Posledica pa niso samo načrtovane administrativne poenostavitve, temveč tudi napake, zaradi katerih morajo kupci blaga iz tretjih držav celo dvakrat plačati DDV. To opažajo v vseh državah EU. Zakaj?
Zaradi novega sistema plačevanja DDV, opisanega v okvirju, je v EU stopila v veljavo posebna uvozna ureditev IOSS oziroma VEM – vse na enem mestu. Poenostavljeno: ta sistem omogoča, da se spletni prodajalec oziroma njegov zastopnik v EU registrira in da se DDV razporedi po državah članicah glede na to, kje se blago proda. V praksi to pomeni naslednje:
Zaradi novega sistema plačevanja DDV, opisanega v okvirju, je v EU stopila v veljavo posebna uvozna ureditev IOSS oziroma VEM – vse na enem mestu. Poenostavljeno: ta sistem omogoča, da se spletni prodajalec oziroma njegov zastopnik v EU registrira in da se DDV razporedi po državah članicah glede na to, kje se blago proda. V praksi to pomeni naslednje:
- DDV plača kupec že prodajalcu ob nakupu in se za blago opravijo samo carinske formalnosti, ki so potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v EU;
- pogoj za uporabo te ureditve je registracija prodajalca (na primer spletne platforme) v to posebno ureditev. Z registracijo mu je dodeljena posebna evidenčna številka IOSS;
- prodajalec oziroma spletna platforma mora poskrbeti, da vložnik carinske deklaracije (ponavadi pošta oziroma kurirska služba, hitri dostavnik) razpolaga z evidenčno številko IOSS, ki mora biti carinskemu organu predložena v carinski deklaraciji v trenutku carinjenja blaga;
- veljavna IOSS-številka dobavitelja (prodajalca), navedena na carinski deklaraciji, pa je podlaga za oprostitev plačila DDV ob uvozu.
Torej – kupec je zaradi IOSS-sistema že plačal DDV in mu ga ob uvozu ne bi bilo treba. A če IOSS-številka v carinski deklaraciji ni navedena, carina ne odobri oprostitve in obračuna DDV po veljavni davčni stopnji, ne glede na to, da ga je dobavitelj že pobral. Če torej kupec DDV ne plača še enkrat, ne more dobiti blaga.
Kaj naj stori kupec? Zahteva naj vračilo DDV od prodajalca
Kaj naj torej kupec stori, če pač prodajalec iz Kitajske oziroma njegov zastopnik v EU pošti ni predložil IOSS-številke ali če te sploh nima?
Na Fursu svetujejo, da naj se v tem primeru kupec obrne na spletnega ponudnika. »Trenutno v praksi prihaja do primerov, ko kupec navaja, da je ob nakupu plačal DDV, ob carinjenju pa evidenčna številka IOSS na carinski deklaraciji ni bila navedena, zaradi česar ni bil izpolnjen pogoj za oprostitev DDV ob uvozu in je bil obračunan DDV. V takih primerih svetujemo, da se kupci obrnejo na spletnega trgovca oziroma platformo in od njega zahtevajo vračilo plačanega DDV, ker za potrebe carinjenja ni zagotovil IOSS-številke.«
Ali menite, da vam bi tuji trgovec kar tako vrnil DDV? Da, ta možnost obstaja. A pred nakupom pri trgovcu, za katerega niste prepričani, da ne boste imeli ob uvozu težav z dvojnim plačevanjem DDV, preverite, ali ta možnost nedvomno obstaja. Na Fursu pravijo, da imajo nekateri spletni trgovci možnost vračila DDV objavljeno na svojih spletnih straneh: »Predlagamo, da zahtevku priložite dokazilo o plačilu DDV ob uvozu (račun carinskega zastopnika, iz katerega je razvidno plačilo DDV) ter navedete, da je bilo treba za pošiljko znova plačati DDV, ker dobavitelj ni sporočil IOSS-številke prenosniku pošiljke in tako številka ni bila predložena carinskemu organu ob carinjenju blaga.«
Ne gre namreč le za problem Slovenije, temveč celotne EU, pravijo na Fursu: »Dodatno pojasnjujemo, da se s podobno problematiko srečujejo tudi druge države članice, s čimer je seznanjena tudi evropska komisija, ki išče ustrezne rešitve za nastali položaj. Predvidevamo, da se bo medsebojna komunikacija med spletnimi trgovci ter prenosniki poštnih pošiljk sčasoma uredila in bodo IOSS-številke ustrezno sporočene v carinske informacijske sisteme.«
Iz Slovenije so v sistemu VEM štirje
Do zdaj so se v posebno uvozno ureditev prek sistema VEM v Sloveniji prijavili štirje davčni zavezanci.
Glede na to, da se zdaj plačuje DDV tudi za pošiljke v vrednosti pod 22 evrov, je na ravni EU zaznan povečan priliv dajatev. Po podatkih evropske komisije je bilo od 1. julija 2021 v EU uvoženih za več kot 3,5 milijarde evrov pošiljk majhne vrednosti do 150 evrov, kar je ustvarilo 710 milijonov evrov prihodka od DDV na ravni EU.
Nepravilnosti in davčne skrivalnice
Katere so največje nepravilnosti glede spletne prodaje?
- Gre za utaje DDV. Davek je sicer plačan, a v državi z nižjo davčno stopnjo. Primer denimo je, da tuje podjetje, ki ponuja blago prek spleta, v Sloveniji ni registrirano in ne plačuje DDV, čeprav proda tu (oziroma v drugih državah EU, ki niso države sedeža podjetja) za več kot deset tisoč evrov na leto. Lahko gre tudi za podjetja v lasti slovenskih fizičnih (ali pravnih) oseb, ki so ta podjetja odprle v tujini zaradi nižje davčne stopnje. Poslovno enoto imajo na primer v Nemčiji, oblačila pa prodajajo v Sloveniji. V Nemčiji je standardna davčna stopnja 19-odstotna, pri nas 22-odstotna.
- Poleg tega pa Furs preverja, kje poslovna enota dejansko je. Torej tudi, kje dejansko delate, imate skladišče, vodite posle. In – če je to v Sloveniji – bi moralo podjetje davek na dohodke pravnih oseb plačevati tu. Ob tem preverjajo tudi zaposlene. Ali ti delajo na črno oziroma niso redno zaposleni, pa bi morali biti, kar pomeni, da bi delodajalec zanje moral tudi plačevati davke in prispevke.
In kakšne napake še opažajo na Fursu pri spletni prodaji? Uvoz ponaredkov, fizične osebe poskušajo uvažati zdravila ...
Vir: Časnik Finance
Vir: Časnik Finance
