RH Jereb

Bodo nakupi malih vrednosti prek spleta iz, denimo, Kitajske po 1. juliju dražji? Se bodo podražili tudi nakupi blaga iz Velike Britanije, celo iz Nemčije, čeprav je članica EU, in zakaj? Kaj nova pravila pri obračunavanju DDV na področju spletnih prodaj prinašajo EU, slovenskim kupcem in spletnim prodajalcem ter kje se lahko zatakne?

 

Čez tri tedne, 1. julija, bi po vsej EU morale začeti veljati spremembe pri obračunavanju davka na dodano vrednost (DDV) pri čezmejnem e-trgovanju, torej pri spletnih nakupih in prodajah. Tudi pri nas, kjer sicer še čakamo, da se sprejmejo že predlagane spremembe zakona o DDV, s katerimi bomo uzakonili direktivo EU in s tem tudi poenostavili plačevanje DDV za spletne prodajalce iz Slovenije. A kot zapisano zgoraj, spremembe pomenijo tudi nekaj podražitev.

 

Kaj pa, če spremembe zakona ne bodo sprejete?

Preverjamo, kako se spreminjajo pravila, in v nadaljevanju pišemo o tem, kaj morajo pred 1. julijem storiti spletni prodajalci iz Slovenije. Če se seveda ne bo zataknilo pri sprejemanju zakonodaje.

 

»Predlog novele zakona je v zakonodajnem postopku v DZ. Na ministrstvu za finance verjamemo, da bo predlog zakona obravnavan v najkrajšem možnem času,« pravijo na ministrstvu, a dodajajo, da bo do sprejetja predloga novele v Sloveniji še vedno veljal in se uporabljal veljavni zakon o davku na dodano vrednost, pa četudi bo povsod drugje po EU veljalo enako. To pomeni, da bodo DDV plačevali tisti trgovci, ki tu prodajo za vsaj 35 tisoč evrov blaga (nove omejitve so, kot lahko preberete v nadaljevanju, strožje in po njih se bodo morali ravnati slovenski spletni prodajalci drugje v EU).

 

Slovenija bo lahko – če sprememb zakona ne bo sprejela pravi čas – kaznovana. Evropska komisija ima možnost, da za državo članico, zoper katero zaradi nepravočasnega prenosa zakonodaje EU sproži postopek pred Sodiščem EU, od Sodišča EU v skladu s členom 260(3) PDEU zahteva, naj poleg dnevne denarne kazni naloži tudi pavšalni znesek. Denarna kazen in pavšalni znesek se lahko kumulativno uporabita za isto kršitev.

 

Kaj novega prinašajo nova pravila DDV pri spletnih nakupih

NIŽA SE PRAG OBVEZNOSTI PLAČILA DDV V DRŽAVI POTROŠNJE

 

Zdaj velja, da se mora davčni zavezanec iz druge države članice EU, ki po spletu prodaja blago slovenskim kupcem končnim porabnikom, v Sloveniji identificirati za namene DDV in obračunati slovenski DDV, ko s tako prodajo v Sloveniji preseže limit 35 tisoč evrov, do tega limita pa obračuna DDV svoje države članice. Večina preostalih članic EU ima limit tudi postavljen na približno 35 tisoč evrov.

 

Po novem bo limit deset tisoč evrov po vsej EU za vse prodaje na daljavo znotraj EU, v ta prag pa je treba vključiti tudi e-storitve, ki se opravijo kupcem v druge države članice. Torej, če ima nekdo podjetje za prodajo prek spleta registrirano v Nemčiji, kjer je DDV nižji, bo moral plačati slovenski DDV, če bo presegel prodajo deset tisoč evrov na leto, pravi Nina Klobučarič. Zdaj je, kot rečeno, meja za Slovenijo 35 tisoč evrov. Glede na to, da je DDV v Nemčiji nižji kot pri nas, bi omenjena sprememba lahko nekoliko podražila izdelke.

 

Pri uvozu iz tretjih držav, denimo iz ZDA ali Kitajske, teh olajšav že danes ni. Davčni zavezanec iz tretjih držav, na primer iz ZDA, ki prek spleta proda blago kupcu, mora blago ocariniti – ob uvozu se plačajo uvozne dajatve. Do zdaj je uvozne dajatve plačal kupec, in ne prodajalec iz tretje države, če je blago prišlo neposredno iz tretje države. To pa sta DDV in carina, če je potrebna. Po novem bo torej obveznost plačila na prodajalcu (obveznosti se seveda vračunajo v končno ceno izdelka).

 

VERJETNE PODRAŽITVE PRI UVOZU IZ TRETJIH DRŽAV

 

Oprostitev plačila DDV pri nakupih male vrednosti: odpadla bo oprostitev plačila DDV na izdelke neznatne oziroma zanemarljive vrednosti (do 22 evrov) iz tretjih držav. Če ste danes kaj malega naročili iz Kitajske, tako niste plačali DDV, poštnino pa tako ali tako kot pomoč izvoznikom subvencionira kitajska država. Po novem bo DDV zaračunan.

 

Kje se bo obračunala carina in kje ne: danes se za pošiljke, vredne od 22 do vključno 150 evrov, obračuna samo DDV, za pošiljke, katerih skupna vrednost blaga presega 150 evrov, pa se poleg DDV plača tudi carina. Omenjena oprostitev ne velja za alkoholne izdelke, parfume, toaletne vode, tobak in tobačne izdelke. Po novem bo oprostitev carine (razen za omenjene izdelke) veljala še naprej, a samo, če se bo prodajalec iz tretje države vključil v posebno ureditev »uvozna ureditev VEM« ter imenoval posrednika iz EU, ki bo izpolnjeval obveznosti po tej ureditvi, vključno s predložitvijo posebnega DDV-obračuna in plačilom DDV, pravi Nina Klobučarič, davčna svetovalka iz iColnsulta. Če prodajalec, na primer, iz Kitajske, te posebne ureditve ne bo uporabil, bo lahko uporabil še eno posebno ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV, pri čemer bo DDV obračunala poštna oziroma kurirska služba, ki ga bo ob dostavi pobrala od prejemnika pošiljke ter ga nato plačala davčnemu organu. Lahko pa bo uporabil najbolj zapleteno redno ureditev: pri davčnem organu v državi, kamor blago prodaja, se bo moral identificirati za DDV in tega redno plačevati.

 

Podjetja bodo lahko DDV za vse članice plačevala prek sistema VEM, a šele, ko bo zakon potrjen

Se bo torej moral vsak prodajalec prek spleta registrirati za DDV v vsaki državi EU, če proda po državah EU, ki ni njegova domicilna država, za več kot deset tisoč evrov? Ne. Namreč:

 

podjetja se bodo enostavno registrirala v sistem »vse na enem mestu« (VEM), v katerem bodo lahko prijavila in plačala DDV, ki ga dolgujejo v drugih državah članicah. Konkretno: slovenski spletni prodajalec se prijavi v »unijsko ureditev VEM« pri slovenskem Fursu. Kar pomeni, da prek eDavkov pri nas tudi obračunava, denimo, hrvaški, avstrijski, nemški, italijanski DDV, če bo prodal za več kot deset tisoč evrov;

zdajšnji sistem »mini vse na enem mestu« (mini VEM), ki trenutno zajema samo določene storitve, opravljene porabnikom, se širi na vse storitve. Podrobnejše informacije o registraciji v VEM najdete na spletni strani Fursa. Ta trenutek je sicer omenjena ureditev VEM možna le za telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronske storitve (gre za dobavo informacij, slik, prenos filmov ..., ne pa za klasično prodajo izdelkov, denimo oblačil, prek spleta). Po novem bo ureditev mini VEM (predlog zakona, kot omenjeno zgoraj, je že napisan) možna tudi za vse spletne prodaje.

Ureditev mini VEM se bo sicer razširila tudi na posebno ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci iz tretjih držav – neunijska ureditev VEM, o čemer pišemo zgoraj.

 

A, pozor! Omenjena poenostavitev bo začela veljati šele po sprejetju zakona. »Če sprememba zakona ne bo sprejeta pravočasno in se davčni zavezanci ne bodo mogli vključiti v unijsko ureditev VEM, bodo morali po mojem mnenju upoštevati zakonodajo DDV posameznih držav članic, saj bodo pri njih nova pravila že veljala. Posledično to pomeni, da bi morali glede kraja obdavčitve pri pošiljčnih poslih in drugih transakcijah izpolnjevati obveznosti DDV posamezne države članice in se morali identificirati za namene DDV v državah članicah, kjer so kupci, in to ko bodo presegli prag prodaje deset tisoč evrov v drugih državah članicah EU,« pravi Klobučaričeva

Vir: Časnik Finance