RH Jereb

Poslanci so potrdili zadnji paket interventnih ukrepov oziroma PKP 7, s katerim med drugim zvišujejo subvencijo fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja, uvajajo možnost odloga plačila najemnine za poslovne prostore, krizni dodatek. Poleg novih ukrepov, ki jih prinaša PKP 7, pa je vlada v minulem tednu podaljšala tudi nekatere že uveljavljene ukrepe, denimo mesečni temeljni dohodek za samozaposlene in možnost odloga ali obročnega plačila davčnih obveznosti. Državni svet je glasoval proti odložilnemu vetu.

 

 

V nadaljevanju je pregled za podjetja in podjetnike pomembnih novosti iz PKP 7 ter ukrepov, ki se podaljšujejo v leto 2021. Ni pa v PKP 7 določbe, da se kršiteljem vladnih odlokov odreče pomoč za blažitev posledic epidemije COVID-19.

 

PKP 7 prinaša nekaj sprememb pri subvencioniranju fiksnih stroškov. Gre za ukrep, ki ga je prinesel prejšnji paket pomoči, do njega so upravičeni tisti, ki jim bodo prihodki med oktobrom in decembrom upadli za vsaj 30 odstotkov zaradi COVID-19.

 

Se pa s PKP 7 spreminja maksimalna višina subvencioniranih fiksnih stroškov, in sicer je po novem tako, da subvencioniranje ni višje kot:

 

Pri ugotavljanju poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa na dan oddaje vloge, upravičenec navede velikost v izjavi, v kateri tudi navede povprečno število zaposlenih od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine pomoči iz prvih dveh alinej.

 

Lahko se upoštevajo prihodki od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodki od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.

 

Dodajmo še: pri izplačilu fiksnih stroškov se upošteva manjši znesek. Hipotetično – če ste glede na število zaposlenih upravičeni do 10 tisoč evrov pomoči, glede na izgubo pa do devet tisoč evrov pomoči, se bo upošteval drugi, manjši znesek.

 

Vlada je sicer ta ukrep s sklepom podaljšala do 31. marca 2021, podrobnosti glede uveljavljanja in upravičenosti bodo znane v januarju, saj začne sklep veljati 1. januarja 2021.

 

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 evrov. Ta je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

 

Če delavec ne dela ves december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. Če gre za zaposlenega s krajšim delovnim časom, ima ta pravico do dodatka, sorazmernega delovnemu času, za katerega ima pogodbo o zaposlitvi.

 

Za povračilo izplačanega kriznega dodatka delodajalec prek Fursa predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek iz prvega odstavka tega člena. Izjavo bo treba predložiti do konca februarja, Furs bo povračilo nakazal do 20. marca.

 

PKP 7 (117. člen) tudi določa, da lahko najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjeni namen:

 

najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni;

zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;

zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Ukrepi veljajo do 30. junija 2021, vlada jih lahko s sklepom podaljša za šest mesecev.

 

Kot obveznost iz najemne pogodbe se štejejo najemnina in vsa druga plačila v zvezi z najemom poslovne nepremičnine, ki se v skladu s pogodbo o najemu vštevajo v znesek najemnine. Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe lahko najemnik zahteva za obdobje, ko mu je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjeni namen, in sicer tudi za obdobje pred uveljavitvijo PKP 7.

 

Najemnik mora plačati odložene najemnine najpozneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa, pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje za odložene najemnine. Najemnik mora najemodajalcu oddati zahtevo za odlog plačila ali pa podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe v pisni obliki, in sicer pred njegovo zapadlostjo. Če se odlog plačil nanaša na obdobje pred sprejetjem PKP 7, mora najemnik v tem primeru pisno zahtevo poslati najemodajalcu v 15 dneh po uveljavitvi PKP 7.

 

Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s PKP 7.

 

PKP 7 prinaša novosti pri upokojevanju, čeprav je po odboru za finance že kazalo, da tega vseeno ne bodo uvrstili v zakon. PKP 7 pravi, da delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (torej 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti).

 

Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je podaljšan do 30. junija 2021. PKP 7 pa določa, da bo vlogo za dodelitev subvencije mogoče vložiti najpozneje do 10. junija 2021. Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da bodo počakali na pričetek veljavnosti PKP 7, potem bodo odprli možnost oddaje vloge takoj, ko bo mogoče.

 

Obročno vračanje pomoči za odrejeno čakanje na delo

Podjetja, ki so uveljavljala povračilo nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo in so naknadno ugotovila, da ne izpolnujejo pogoja upada prihodkov, o tem obvestijo Furs najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020 in vrnejo znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

 

Furs in zavod za zaposlovanje lahko dovolita obročno plačilo vračila prejete pomoči v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za odloženi znesek vključno z zamudnimi obrestmi se ne zaračunajo obresti.

 

PKP 7 prinaša tudi spremembe pri oddajanju vloge za subvencioniranje čakanja na delo. Priložiti bo treba izjavo, kjer bo delodajalec med drugim podpisal, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti ter da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače.

 

Po PKP 7 lahko banka posojilojemalcu, to je lahko podjetje ali pa fizična oseba, ki mu posamezne obveznosti iz posojilne pogodbe niso zapadle do 19. oktobra 2020, ko je bila vnovič uradno razglašena epidemija, odobri do devetmesečni moratorij. Vlogo za odlog bo lahko prosilec, to je lahko fizična oseba ali podjetje, oddal do 26. februarja 2021, odlog pa začne veljati najpozneje 31. marca 2021. Banke bodo lahko dodaten odlog omogočile tudi tistim posojilojemalcem, ki so jim po interventni zakonodaji odlog že odobrile, vendar le, če seštevek starega in novega odloga ne bo daljši od devet mesecev. Možnost odloga se ne nanaša na tista posojila, katerih ročnost je več kot štiri leta in so odobrena po poroštvenem zakonu.

 

Podjetja in podjetniki so upravičeni do subvencije za izvedbo hitrih antigenskih testov na virus SARS-CoV-2 (106. člen), in sicer 40 evrov na zaposlenega (ocena vrednosti petih hitrih testov). Kot zaposleni šteje tudi samozaposleni, družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba. Do pomoči za izvedbo hitrih testov so upravičeni tudi tisti, ki imajo do pet tisoč evrov neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira finančna uprava. Subvencijo v enkratnem znesku izplača Furs, upravičenec bo moral oddati izjavo prek informacijskega sistema Furs, in sicer najpozneje v 30 dneh od uveljavitve zakona. Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa.

 

Zakon predvideva nov odstop od pravil zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZZPPIPP) na področju obveznosti poslovodstva (po 38. in 39. členu zakona) za začetek postopka zaradi insolventnosti ob nastopu položaja dolgoročne plačilne nesposobnosti. Predlog predvideva tudi daljši rok za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije. Odstop od ZFPPIPP bi veljal do 31. marca 2021, »razen če ni izgledov, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila«.

 

Prav tako so na en mesec po prenehanju epidemije lahko odložene obveznosti sklica seje skupščine delničarjev, ki bi odločala o dokapitalizaciji zaradi finančnega prestrukturiranja in vpis ter vplačilo novih delnic (36. in 37. člen zakona). Prav tako – ne glede na 40. člen ZFPPIPP – roki za izpolnitev obveznosti poslovodstva ne potečejo prej kot v enem mesecu po prenehanju ukrepov oziroma po koncu epidemije.

 

Furs bo lahko davčno izvršbo začel le v nujnih zadevah. To je takrat, ko bo utemeljeno pričakoval, da dolžnik davkov in drugih podobnih dajatev ne bo plačal niti po 30. juniju 2021. Do takrat naj bi namreč ukrep odloga izvršbe veljal, vlada pa ga bo lahko podaljšala še za pol leta.

 

In kaj so nujne zadeve? Na primer, če Furs ugotovi, da dolžnik prenaša svojo dejavnost na drugo podjetje, kar pomeni, da ga po koncu ukrepa ne bo več mogoče izterjati. Pa tudi, če je dolg pred zastaranjem.

 

Iz vseh izvršb na podlagi sodnih odločb bodo izvzete skoraj vse koronapomoči, ki jih prejmejo dolžniki. Izjema so prejemki, ki pomenijo nadomestilo plače (na primer vračila nadomestil za čakanje na delo) ali plačilo za opravljene storitve (gre za denar, ki ga dobijo ponudniki nastanitvenih zmogljivosti od države na podlagi turističnih bonov). Ukrep bo veljal do 30. junija 2021 z možnostjo podaljšanja za pol leta.

 

Kot rečeno je vlada poleg novosti, sprejetih s PKP 7, nekatere ukrepe iz že prej sprejetih interventih ukrepov s sklepi podaljšala do 31. marca 2021. V nadaljevanju naštevamo, kateri ukrepi se podaljšujejo do tega datuma:

 

Vlada je do 31. marca 2021 podaljšala ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, družbenike poslovodje in kmete. Višina mesečnega temeljnega odhodka je 1.100 evrov, razen za samozaposlene v kulturi, za katere znaša 700 evrov, ter kmete, ki znaša 940 evrov na mesec. Izvajalec ukrepa je finančna uprava. Predvidoma se bo ukrep izvajal podobno kot do zdaj, podrobnosti bodo znane januarja, ko začne sklep veljati.

 

Podaljša se ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ki ga lahko prejmejo samozaposleni, družbeniki poslovodje in kmetje. Višina pomoči znaša 250 evrov za 10 dni. Podrobnosti izvajanja bodo prav tako znane januarja.

 

Kot že omenjeno je vlada podaljšala tudi ukrep sofinanciranja nekritih fiksnih stroškov.

 

 - Nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali višje sile in povračila

Podaljša se ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej in povračila izplačanih nadomestil plač delavcem. Tudi ta sklep začne veljati 1. januarja 2021, na zavodu za zaposlovanje pravijo, da izvajanje poteka tako kot do zdaj, delodajalci lahko vlogo oddajo elektronsko prek portala zavoda.

 

 - Odlog ali obročno odplačilo davčnih obveznosti

Prav tako do 31. marca 2021 je vlada s sklepom podaljšala ukrep, ki davčnim zavezancem omogočajo lažje uveljavljanje odloga oziroma obročnega odplačila davkov, tudi akontacij in davčnega odtegljaja ter prispevkov, če je razlog za nesposobnost plačila v izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Vloge se obravnavajo v skladu s pogoji PKP 6. Tako lahko po novem vlogo oddate vse do 31. marca 2021.

 

S PKP 6 je vlada že podaljšala veljavnost ukrepa povračila nadomestila plače za odrejeno čakanje na delo od doma, in sicer do konca januarja 2021.

Vir: Časnik Finance 30.12.2020