RH Jereb

Finančna uprava (Furs) redno preverja, ali normirani podjetniki zlorabljajo davčni sistem in bi morali v resnici biti obdavčeni glede na višino dejanskih odhodkov. Posel jim še olajša vprašanje, ki ga dobi vsak ob ustanovitvi normiranega espeja, tudi če ga gre ustanovit na AJPES. To je – ali ima prihodnji normiranec povezane osebe, ki so podjetniki.

Z namenom preprečevanja nekaterih davčnih zlorab mora zdaj vsak, torej tudi pošten posameznik, vedeti, ali ima njegov zakonec, brat, polsestra, oče ali celo zunajzakonski partner, s katerim sta se pred mesecem dni razšla, posel.

 

Zakaj? In kje sploh to piše? Ali gre Furs v svojih zahtevah pri iskanju davčnih nepridipravov in goljufov predaleč in zahteva od davčnih zavezancev preveč podatkov?

 

V čem je sploh težava, če hočete odpreti normirani espe, pa imate povezano osebo, ki ima posel?

V preteklosti je bilo nekaj zlorab sistema normirancev zaradi za mnoge ugodnejše obdavčitve normiranega kot običajnega espeja. Predvsem to velja za tiste, ki nimajo veliko stroškov oziroma odhodkov. Običajni espe ima namreč dobiček (prihodki minus odhodki) obdavčen po dohodninski lestvici, normiranec pa za dohodnino nameni štiri odstotke vseh prihodkov.

 

Tako se je dogajalo, da je imel zakonec normirani espe in je presegel mejo letnih dohodkov, do katere je še lahko bil normiranec. Zato je espe – le z namenom davčne koristi, ne pa tudi z namenom lastnega poslovanja – odprla še soproga. Gre za zlorabo, kar je od lani izrecno, tudi po zakonu o dohodnini, prepovedano. V takšnem primeru bi se morali prihodki obeh espejev seštevati. Več o tem pišemo v nadaljevanju.

 

Meja za normirance je sto tisoč letnih prihodkov, če ima vsaj eno osebo polno zaposleno (plačuje polne prispevke) oziroma 50 tisoč evrov, če gre za popoldanski espe (ta polne prispevke za socialno varnost plačuje pri drugem delodajalcu, prek popoldanskega espeja plača okoli 70 evrov na mesec).

 

Sodeč po odgovoru Fursa, tega vnaprej, kar za vsak espe, ne ugotavljajo. Namreč: »Skladno s sistemom samoobdavčitve je odgovornost zavezanca (dokazno breme) za presojo pogojev za vstop in izstop iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Vsak zavezanec mora sam presojati, kateri so pri njegovem poslovanju s povezanimi osebami tehtni ekonomski razlogi, na podlagi katerih se prihodki povezanih oseb ne seštevajo. Furs pa bo izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov presojal v postopkih davčnega nadzora. V postopku davčnega nadzora bo moral zavezanec pojasniti in dokazati, da ne gre za zlorabo instituta normiranosti.«

 

Dodajmo o izstopu: Normiranec mora obvezno zapustiti sistem, ko skupaj s povezanimi osebami, s katerimi so po mnenju Fursa v isti davčni shemi oziroma katerih prihodke seštevajo, ko v dveh zaporednih letih preseže 300 tisoč evrov prihodkov.

 

Podatke uporabi Furs. Verjetno tudi za lažje preverjanje, ali povezani osebi zlorabljata sistem.

 

Na AJPES pojasnjujejo: »Gre za postopke Fursa, ki jih izvajajo SPOT točke. Ob vpisu podjetnika v Poslovni register Slovenije (PRS) mora prihodnji podjetnik izpolniti izjavo za oddajo davčnih podatkov, v katero je treba vnesti tudi podatek, ali ima zavezanec povezane osebe.« Če prihodnji podjetnik odpre espe drugače, mora te podatke dati neposredno Fursu. Torej vsebinske razlike ni.

 

Na Fursu pa pravijo: »Podatke o povezanih osebah mora davčnemu organu sporočiti zato, ker lahko pride do situacije, ko je treba izpolniti pogoj limita prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, in se v ta limit vštevajo tudi prihodki povezanih oseb (ne samo zavezanca).«

 

To so družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali ponavadi nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

 

In kdo je še povezana oseba? Vsak, kdor šteje za zakonca, kar je tudi oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. Šteje se, da je življenjska skupnost nastala na dan po poteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec in oseba začela živeti skupaj v življenjski skupnosti. Šteje se, da je življenjska skupnost prenehala na dan po poteku 90 dni od dneva, ko sta zavezanec in oseba nehala živeti skupaj v življenjski skupnosti. Torej – teoretično morate vedeti tudi, ali ima vaš bivši podjetje, in to sporočiti Fursu.

 

Šteje se tudi, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 odstotkov. To je lahko bodisi v deležih bodisi glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

 

To je obvezen podatek. Če ga zavezanec ne da, ga sistem eVem ne spusti naprej. Torej, možna sta le odgovora da ali ne.

 

Na Fursu odgovarjajo: »Obveznost poznavanja povezanih oseb izhaja iz zahteve po ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, natančneje pogoja, vezanega na obseg prihodkov (to je limit 50 oziroma sto tisoč evrov). Ta zahteva je v zakonodaji opredeljena v petem odstavku 308. člena zakona o davčnem postopku: Davčni zavezanec mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zavezanec lahko pravilno ugotovi, ali izpolnjuje pogoje po zakonu o dohodnini le, če pri ugotavljanju upošteva njegove povezane osebe in njihovo poslovanje.«

 

Če davčni zavezanec začetnik v izjavi ne navede pravilnih podatkov v zvezi s povezanimi osebami, za takšno situacijo v zakonu o davčnem postopku ni predvidena sankcija.

 

Kazen pa dobi tisti espe, ki že obstaja kot običajni espe, pa želi postati normiranec in ob tem ne navede pravilnih podatkov v zvezi s povezanimi osebami. Če tak davčni zavezanec v prilogi 15 (Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za naslednje davčno leto) k obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti navede nepravilne podatke, gre za prekršek. Kazen je med 800 in 10 tisoč evri.

 

Omenjena izjava in predvsem to, da ni možnosti, da Fursu odgovoriš, da ne veš, ali imajo s tabo povezane osebe posel, se zdi mnogim prestroga. Namreč – zakaj bi oseba morala vedeti, kakšen posel ima, denimo, brat ali polbrat, partner, starš? To je njihova osebna stvar. Povezane osebe imajo lahko vsaka svoj normirani espe in se prihodki ne seštevajo, če ne gre za ustanovitev drugega normiranega espeja le zaradi davčnih namenov.

 

Tako sogovornik iz vrst davčnih svetovalcev, ki ne želi biti imenovan, pravi, da ni nič narobe, če država prihodnjega podjetnika opozori na povezanost oseb in posla. Da pa bi morala še vedno biti možnost pri ustanovitvi družbe odgovor: »Ne vem, ali ima z mano povezana oseba svoj posel.« Ali pa, da se zaveda, da se prihodki povezanih oseb lahko seštevajo in v kakšnem primeru.

 

Pa še to: informacijski sistem države načeloma takoj ne zazna vseh povezanih oseb, denimo (pol)bratov, sester, z drugimi priimki in na drugih naslovih, še pravi sogovornik.

 

Če je zavezanec začetnik in nima omenjenih povezanih oseb, se pri njem ob vstopu v sistem normiranosti prihodkovni pogoj (50 tisoč oziroma sto tisoč evrov letnih prihodkov) sploh ne ugotavlja in ne prihaja do nobenega vštevanja prihodkov iz dejavnosti od drugod.

Če zavezanec ni začetnik in prehaja iz obdavčitve po dejanskih odhodkih v sistem normirancev in nima povezanih oseb, se pri njem ugotavlja prihodkovni pogoj ter se pri tem upoštevajo tudi prejšnji prihodki (pa tudi, denimo, prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca).
 

Če gre za začetnika in ima eno ali več povezanih oseb, se pri njem ob vstopu v sistem normiranosti torej prihodkovni pogoj sploh ne ugotavlja in ne prihaja do nobenega vštevanja prihodkov iz dejavnosti. Bodo pa na Fursu najbrž na povezane osebe in morebitno skupno poslovanje pozorni pozneje.

Če ne gre za novega zavezanca, ampak ta le prehaja iz enega v drug sistem obdavčitve, in če ima eno ali več povezanih oseb, se bo pri njem ob vstopu v sistem normiranosti presojal prihodkovni pogoj in se bodo pri tem upoštevali njegovi nekdanji prihodki (pa tudi, denimo, prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca). Poleg tega se bodo lahko upoštevali še prihodki iz dejavnosti povezanih oseb, če zavezanec ne bo dokazal, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Pomen določbe o povezanih osebah je v preprečevanju zlorab na področju normiranosti. Prihodki povezanih oseb se seštevajo, če je namen povezanosti ustvariti shemo, katere glavni namen ali eden od glavnih namenov je pridobiti davčno ugodnost povezanih subjektov z vstopom v sistem ali ohranjanjem sistema normirancev.

 

Opravljanje istovrstne dejavnosti med povezanimi osebami (primer: zavezanec je del poslovanja (del strank) prenesel na povezano osebo);

odvisnost zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov od povezanega naročnika oziroma kupca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov. Denimo, da en normiranec večino prihodkov ustvarja s poslovanjem s povezanimi osebami, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov;

odvisnost kupca – povezane osebe, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov od dobavitelja – zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Denimo, kupec brez dobav blaga ali storitev od normiranca ne bi imel podlage za opravljanje dejavnosti;

cene, po katerih zavezanec zaračunava svoje blago in/ali storitve povezani osebi, nimajo podlage v tržno primerljivih cenah;

na listinah v poslovanju med povezanimi osebami so dobave oziroma storitve pomanjkljivo opredeljene z vidika vsebine in/ali količine;

z izjemo računov zavezanec ne razpolaga z drugimi verodostojnimi dokazili o dobavi blaga oziroma izvedbi storitve povezanih oseb (primer: pavšalno mesečno zaračunane storitve povezane osebe).
Vir: Časnik Finance