Konec leta je pred vrati in s tem tudi morebitna izplačila nagrad delojemalcem. Kako visoke nagrade lahko delodajalci izplačujejo in koliko od teh zneskov je potrebno plačati državi? Prenovljeni zakon o dohodnini določa, da pri izplačilu božičnice, trinajste plače oz. nagrade za poslovno uspešnost do višine povprečne bruto plače v državi oz. 1650 Eur pod določenimi pogoji ni potrebno plačati dohodnine ampak le prispevke. Zakon o dohodnini je leto pred tem določal, da se dohodnina ne plača do višine 70 odstotkov povprečne plače v državi, pred tem sta pa delodajalec in delojemalec od nagrade plačala celotno dohodnino in prispevke, kot pri običajni plači.
Pred izplačilom nagrade je potrebno sprejeti interne akte z merili za določanje višine nagrade, s katerimi morajo biti seznanjeni vsi zaposleni. Do izplačila morajo biti upravičeni vsi zaposleni pod enakimi pogoji, to pa ne pomeni, da morajo vsi delavci prejeti enako plačilo. Pogoji in merila za delitev, ki ni enaka za vse delavce, pa se lahko določijo samo v kolektivni pogodbi.
Ugodnješa davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu. Če je izplačana nagrada v več delih, potem se samo en del všteva v davčno ugodnejšo obravnavo. Če je torej delodajalec izkoristil plačilo nagrade brez dohodnine že recimo v januarju, ga do naslednjega koledarskega leta ne sme izkoristiti. Izplača sicer lahko nagrade, vendar bodo obdavčene kot plače.
Pomembnejše usmeritve glede izplačil nagrade:
- pred izplačilom nagrade je treba sprejeti interne akte
- plačilo je lahko le enkrat na leto, ni pa nujno, da v tem času preteče 12 mesecev
- izplačilo je lahko največ 100% zadnje znane povprečne mesečne plače v državi
- za davčno ugodnejšo obravnavo dela plače za poslovno usprešnost ni nujno, da se vsem delavcem, ki so upravičeni do tega dela plače po splošnem aktu delodajalca ali po kolektivni pogodbi, izplača enak znesek
- izplačila nagradn so lahko višja, a je iz dohodnine izvzet le del do 100 odstotkov povprečne bruto plače
FURS opozarja na najpogostejše napake
- delodajalci so dohodek izplačali v dveh ali več delih (zakonsko pa je določen pogoj, da je ta dohodek izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati)
- znesek dohodka po posamezniku je presegal znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ( nagrada je sicer lahko višja, a se mora del nad povprečno plačo obdavčiti z dohodnino). Pri izplačilu dela plače za poslovno usprešnost, ki je izplačan v višjem znesku, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja za dohodnino všteva razlika nad zneskom povprečne plače. Od celotnega zneska izplačila pa se obračunajo obvezni prispevki za socialno varnost.
Vir: Časnik Finance
