Glede na trenutno rast vrednosti kriptovalut, je obdavčitev dobička, ki ga lahko doseže z trgovanjem kriptovalut, danes zelo aktualna tema. Glede obdavčitve kriptovalut je pred kratkim Furs izdala dve pojasnili. Prvo pojasnilo se nanaša na morebitno obdavčitev dobičkov z dohodnino (ozimora davkom od dohodkov pravnih oseb, če bi dobiček dosegla pravna oseba) - direktna obdavčitev, drugo pa na obdavčitev z DDV - indirektna obdavčitev. V nadaljevanju obravnavamo zgolj direktno obdavčitev in še to predvsem obdavčitev fizičnih oseb, ki trgujejo z virtualnimi valutami.Glede na izrecno določbo zakona o dohodnini (ZDoh-2) se dohodnina ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin, kar pa ne velja za odsvojitev vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijskih kuponov. Ker torej ZDoh-2 med kapital ne šteje kriptovalut (kakor tudi ne običajnih valut, denimo dolarjev, frankov), morebitni dobiček, dosežen s trgovanjem s kriptovalutami, ni obdavčen.
Enako tudi ni obdavčen morebitni dobiček, dosežen s trgovanjem z običajnimi valutami (ali denimo z zlatom). Na drugi strani pa morebitna izguba, dosežena pri prodaji valut (virtualnih ali navadnih), ne znižuje davčne osnove davčnega zavezanca. Transakcij s kriptovalutami tako po veljavni zakonodaji Fursu ni treba napovedovati.
Vendar pa se pri branju Fursovih pojasnil ne moremo znebiti občutka, da želi Furs trgovanje s (kripto) valutami vseeno obdavčiti. Namreč, Furs se v omenjenih pojasnilih precej osredotoča tudi na pojasnjevanje obdavčitve fizične osebe, ki opravlja dejavnost (denimo v obliki espeja). V skladu z ZDoh-2 se za dohodek iz opravljanja dejavnosti šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. In upravičeno se lahko postavlja vprašanje, kdaj posamezna fizična oseba, ki denimo trguje s kriptovalutami, to opravlja tako, da bi se lahko štelo, da opravlja dejavnost. V posledici bi to pomenilo, da bi se morala takšna fizična oseba registrirati za opravljanje dejavnosti (denimo registrirati s. p.) in napovedati svoje dohodke iz opravljanja dejavnosti ter od ugotovljene davčne osnove plačati davek (ki bi bil odvisen od ustvarjenih dobičkov in tudi od tega, ali je s. p. normirani ali ne).
Kdaj bi se trgovanje s kriptovalutami lahko štelo za dejavnost, se Furs v svojih pojasnilih ne opredeli. Prav tako niti ZDoh-2 ne določa natančneje, kaj pomeni »neodvisno in samostojno« opravljanje dejavnosti. Menim, da bi bilo treba neodvisnost in samostojnost presojati glede na več dejavnikov, med drugim denimo:
- ali je omenjeno trgovanje osnovna »zaposlitev« davčnega zavezanca (ali je to njegov glavni vir dohodkov v daljšem časovnem obdobju ali pa je morda ta oseba zaposlena in dosega dohodke iz delovnega razmerja);
- ali trgovanje z valutami davčnemu zavezancu vzame večino njegovega delovnega časa ali pa se morda s tem ukvarja v prostem času, kot hobi;
- ter ne nazadnje ali davčni zavezanec z valutami trguje v svojem imenu in za svoj račun (s svojim denarjem) ali pa morda deluje tudi kot neke vrste finančni posrednik, ki trguje oziroma nalaga finančna sredstva drugih.
Odvisno od okoliščin …
Furs bo (kot je zapisano v že omenjenem pojasnilu) glede na konkretne okoliščine in razmere posameznega primera, presojal, kdaj gre pri trgovanju s kriptovalutami za posle, ki pomenijo opravljanje dejavnosti, kdaj pa gre za prodajo premičnega premoženja fizične osebe (v tem primeru kriptovalut), ki je oproščeno plačila dohodnine. Ker pa finančna uprava v primeru dvoma redko odloča v korist davčnega zavezanca, takšno stališče z vidika načel zakonitosti in predvidljivosti zbuja skrbi. Če namreč želi slovenska država obdavčiti tudi trgovanje (dobiček) s kripto- in običajnimi valutami, lahko sicer to stori z ustrezno spremembo zakonodaje oziroma ZDoh-2, pri čemer bi bilo treba predhodno celovito proučiti smiselnost in zlasti utemeljiti stroškovno upravičenost obdavčitve trgovanja z valutami.
VIR: Časnik Finance
