Od 1. februarja ne bo več heca v zvezi z davčnimi blagajnami, inšpektorji finančne uprave, sem sodijo tako finančni inšpektorji kot mobilne enote, ne bodo več le opozarjali zaradi nepravilnosti pri davčnem potrjevanju računov, ampak bodo tudi kaznovali. Napovedujejo, da bodo dosledno kaznovali vse zavezance, ki še ne bodo imeli vsega urejenega za davčno potrjevanje računov oziroma ne bodo davčno potrjevali računov. Kaznovali bodo tudi računalniška podjetja, ki niso izdelala programov za davčne blagajne v skladu z zakonom.
Kazni za nepravilnosti v primeru davčnih blagajn so astronomske, za samostojnega podjetnika od 1.500 do 25 tisoč evrov, če denimo številka računa ni sestavljena, kot je predpisano, ali pa če v predpisanem roku ne pošlje v potrjevanje računov, če denimo ni bilo internetne povezave. Za pravne osebe segajo kazni do 50 tisoč evrov, za srednja in velika podjetja pa do 75 tisoč evrov. Potem so tu še hujši davčni prekrški, kamor sodi prekršek, če ne sprejmete internega akta ali pa ne sporočite podatkov o poslovnih prostorih. Kazni - za samostojnega podjetnika od tri tisoč do 75 tisoč evrov, za pravno osebo do 75 tisoč evrov, za srednje in velike družbe do 125 tisoč evrov.
Finančna uprava opozarja na nekatere najpogostejše nepravilnosti, ki so jih ugotovili med nadzori:
- Pogosta je nepravilna raba programske rešitve, ki omogoča izbiro možnosti za izdajo davčno potrjenih ali nepotrjenih računov. Na Fursu ugotavljajo, da se tudi računi, ki so plačani z gotovino, izdajajo kot računi, ki niso bili plačani z gotovino. Torej niso davčno potrjeni. Kar pomeni hud prekršek, saj niste poslali v potrjevanje podatkov o računu.
Nadzor zaposlovanja na črno
Poleg tega opozarjajo še na naknadno potrjevanje računov, ki so bili izdani, ko ni bilo internetne povezave, časa imate dva delovna dneva.
Pogosto se dogaja tudi, da na računu ni oznake blagajnika oziroma oznaka blagajnika ni povezana z njegovo davčno številko. Na ta vidik so na finančni upravi zelo pozorni, saj prek tega nadzirajo tudi delo in zaposlovanje na črno. Če z osebo, ki dela za vas, ne sklenete pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava o delu, pa bi jo morali, vas lahko doleti kazen do 26 tisoč evrov.
Finančni inšpektorji nadzirajo še številna druga področja, poleg področja plačevanja davkov še področje carin, trošarin in okoljskih dajatev, opravljajo nadzor transfernih cen.
Največ kršitev glede izplačila plač
Inšpektorji za delo nadzirajo tako področje delovnih razmerij kot področje varnosti in zdravja pri delu. Pri delovnih razmerjih je bilo po še neuradnih podatkih delovnega inšpektorata v letu 2015 največ kršitev na področju plačila za delo, denimo neizplačevanja plač. Tukaj so globe določene v razponu od tri tisoč do 20 tisoč evrov.
Na inšpektoratu pravijo, da so v letu 2015 zaznali več kršitev v zvezi z delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov ter v zvezi z letnim dopustom. Globe na tem področju so določene v znesku od 1.500 do štiri tisoč evrov. Za prekrške glede evidenc s področja dela in socialne varnosti so najvišje predvidene kazni v razponu od 1.251,88 do 4.172,93 evra.
Na področju varnosti pri delu so med najpogostejšimi kršitvami z vidika izjave o varnosti z oceno tveganja ter kršitve glede zdravstvenega varstva delavcev. Za prekrške po zakonu o varnosti in zdravju pri delu so večinoma določene globe v razponu od dva tisoč do 40 tisoč evrov.
Pod nadzorom tudi čistoča v prostorih
Podjetnike lahko, odvisno od dejavnosti, ki jo opravljajo, obišče tudi zdravstveni inšpektor.
Zdravstveni inšpektorji nadzirajo, ali je denimo v hotelih zagotovljena zdravstveno ustrezna pitna voda, preverjajo tudi kakovost zraka v zaprtih prostorih. Nadzirajo tudi sanitarno in higiensko vzdrževanje objektov in površin, vključno s preventivno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo. V njihovo pristojnost sodi tudi preverjanje ravnanja z odpadki. Preverjajo tudi uporabo kozmetičnih izdelkov v denimo frizerskih in kozmetičnih salonih.
A gostinci so nam dejali, da zdravstveni inšpektorji ne kaznujejo na prvo žogo, ampak navadno zahtevajo odpravo nepravilnosti.
Lani so v 60 odstotkih primerov kršitelje opozorili oziroma jim naložili odpravo nepravilnosti. Za prekrške, ki pomenijo neposredno ogrožanje zdravja ljudi, je globa za pravne osebe od 15 do 32 tisoč evrov, za samostojne podjetnike od tri do deset tisoč evrov. Ob tem na zdravstvenem inšpektoratu poudarjajo, da lahko v večini primerov izreče le najnižjo predpisano globo.
Nadzor varnosti hrane
Gostinca lahko pregledajo tudi inšpektorji z inšpektorata za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Kaj vse lahko pogledajo?
Preverjajo, ali so v gostinskih obratih ustrezne higienske razmere, ali je zagotovljena sledljivost živil, izvajanje notranjih kontrol in vodenje dokumentacije ter usposobljenost zaposlenih, ki delajo z živili. Preverili bodo tudi, ali boste pravilno označili alergene.
Na začetku minulega leta so denimo inšpektorji zaprli, začasno zaprli oziroma prepovedali dejavnosti v 59 objektih ali v 4,3 odstotka pregledanih.
Pogosti prekrški in kazni, ki vas lahko doletijo:
FINANČNA UPRAVA
Prekršek: na računu ni oznake blagajnika
Kazni: s. p.: 3.000-50.000 evrovpravna oseba: 4.000-75.000 evrovsrednje in velike gospodarske družbe: 10.000-125.000 evrov
TRŽNI INŠPEKTORAT
Prekršek: gostinec cene storitev ne objavi, kot je predpisano
Kazni:s. p. ali pravna oseba: 1.200-40.000 evrov
INŠPEKTORAT ZA DELO
Prekršek: delo prek polnega delovnega časa v nasprotju z zakonom
Kazni: s. p. ali pravna oseba: 1.500-4.000 evrov
INŠPEKTORAT ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Prekršek: delodajalec ne usposobi iz varstva pri delu vsakega, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem
Kazni:s. p. ali pravna oseba: 1.300-20.000 evrov
