Z 1. januarjem 2016 bodo obvezne davčne blagajne za vse, ki prodajajo blago in storitve za gotovino. Izjeme bodo tisti davčni zavezani, ki ne morejo imeti internetne povezave. Tako govori akcijski načrt, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. Potrditi ga mora le še vlada.Nekaj glavnih stvari, ki jih je dobro vedeti o davčnih blagajnah:
Uporaba davčnih blagajn bo obvezna od 1. januarja 2016. Ministrstvo za finance ima do konca februarja čas, da pripravi predlog zakona in pravilnika o davčnih blagajnah. Zakon bo predvidoma veljal od 1. junija letos. Rok za sprejetje pravilnika, ki bo določal tehnične zahteve programske opreme, je 1.julij 2015.
Davčno blagajno bo moral imeti vsak, ki posluje z gotovino. Torej povsod, kjer je mogoče storitve ali blago plačati z bankovci oz. bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Če vam po zakonu ni treba izdajati računov, davčne blagajne ne potrebujete. Sem spadajo kmeti, gozdarji, čebelarji, ki prodajajo svoje izdelke iz osnove kmetijske dejavnosti. Izjema bodo tisti zavezanci, ki ne bodo imeli možnosti dostopa do internetne povezave.
Ob izpadu internetne povezave ali centralnega informacijskega sistema Fursa bo izdala blagajna račun brez povezovanja na finančno upravo. Račun v tem primeru ne bo vseboval enkratne identifikacijske številke, ampak le zaščitno številko izdajatelja. Zavezanci bodo imeli v izjemnih primerih, ko uporaba blagajn ni mogoča (okvara, izpad električne energije..) možnost izdajanja računov z uporabo vezane knjige računov. Izdane račune iz vezane knjige računov bo zavezanec nakdnadno verificiral na Fursu.
Ministrstvo za finance predlaga uvedbo tako imenovanega on-line sistema davčnih blagajn, kar pomeni, da je mogoče uporabljati katerokoli elektronsko napravo za izdajo računa, torej je to lahko tudi navaden osebni računalnik, tabličnir ačunalnik ali pametni telefon. Izmenjava bo potekala prek internetne povezave. Zamenjava zdajšnjih blagajn, razen v redkih primeri, ne bo potrebna, saj bo mogoče v blagajniški program dodati program za izmenjavo podatkov z davkarijo. Kot pojasnujejo na ministrstvu za finance, imajo nekateri slovenski proizvajalci v svojih blagajniških programih že vgrajeno možnost izmenjave podatkov, ki jo morajo le še aktivirati.
Strošek vključitve v davčne blagajne bo različen, in sicer od nič do okoli 300 eur, ugotavljajo na ministrstvu. Nič stroškov ali le minimalne naj bi imeli tisti, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrke blagajne, torej blagajne, ki ne omogočajo brisanja in spreminjanja računov brez sledi. Torej, ki že uporabljajo osebne računalnike, POS - blagajne, tablične računalnike, prenosne računalnike ali pametne telefone z možnostjo dostopa do interneta. Ti bodo morali programsko opremo nadgraditi. Če imate s ponudnikom podpisano pogodbo o vzdrževanju, vas bo nadgradnja stala od štiri do deset eur na mesec.
Če ustrezne blagajne in tiskalnika še nimate, je strošek nakupa te opreme lahko hitro 500 evrov in več, plus plačilo za program. Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bo strošek za programsko opremo od 200 do 300 evrov oziroma da bo mesečni zakup paketa stal približno 20 eur, kar vklučuje elektronsko napravo s tiskalnikom, blagajniški program in dostop do interneta. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da so stroški nakupa davčnih blagajn, davčno priznani odhodki.
Na Hrvaškem so ob uvedbi davčnih blagajn predvsem od gostincev pobrali več davkov. A je treba poudariti, da Hrvati pred tem niso imeli takšnih obveznih računalniških blagajn, kot jih imamo mi. Torej, vsi, ki posljujejo z gotovino, že od julija 2013 ne smejo imeti blagajn, ki omogočajo brisanje ali spreminjanje računov brez sledi. To je bilo po mnenju nekdanjega ministrstva za finance, ki ga je vodil še Uroš Čufer, tudi dovolj. Kot so že takrat zapisali: " V državah, kjer imajo davčne blagajne, ugotavljajo, da zavezanci še vedno uporabljajo blagajne, prek katerih zaračunavajo del prometa, za katerega želijo, da je prikrit. Zavezanci računov ne izdajajo. Podatki o neprijavljenem prometu ostajajo davčnim organom prikriti in jih morajo pridobiti na terenu s klasičnim inšpekcijskim nadzorom".
Na spodnji sliki lahko vidite, kako bo potekala izdaja računa preko davčne blagajne
Vir: Časnik Finance
